Švica: Val stečajev podjetij je najvišji v 30 letih – prometni sektor je še posebej močno prizadet.

V prvi polovici leta 2026 se je švicarsko gospodarstvo soočilo s krizo, kakršne ni bilo v več kot treh desetletjih. Število stečajev podjetij se je medletno povečalo za skoraj 55 % in doseglo 7496 primerov – največ od leta 1994. Tudi v prometnem in logističnem sektorju se je število stečajev povečalo za 125 % in postal ena najbolj prizadetih panog. Za evropska podjetja, ki sodelujejo s švicarskimi ponudniki logističnih storitev, pa tudi za uvoznike in izvoznike, ki poslujejo v Švici, so te številke opozorilo, ki zahteva takojšen odziv na področju politik upravljanja tveganj.
Zgodovinski porast stečajev: številke govorijo same zase
Švica že dolgo uživa sloves enega najstabilnejših gospodarstev na svetu. Zaradi nizkega javnega dolga, močnega franka, raznolike industrijske strukture in učinkovitega bančnega sistema je varno zatočišče tako za vlagatelje kot za trgovinske partnerje. Zaradi tega je dogajanje v letu 2026 še toliko bolj zaskrbljujoče.
Že samo število številk je impresivno: samo v prvi polovici leta 2026 je bilo zabeleženih 7.496 stečajev podjetij v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bila stopnja stečajev precej nižja. Če se bo sedanja dinamika nadaljevala v drugi polovici leta, bi lahko Švica leto 2026 končala z rekordnim številom približno 15.000 stečajev podjetij – medtem ko se je leto 2025 končalo z manj kot 11.900 primeri. To predstavlja povečanje za več kot četrtino v primerjavi z enakim obdobjem lani, kumulativni učinek na poslovne partnerje, upnike in celotne dobavne verige pa bi lahko bil dramatičen.
Pomembno je, da ta pojav ni zgolj posledica gospodarskega upada. Izjemno visok porast stečajev je predvsem posledica temeljne spremembe pravnega sistema, ki je začela veljati v začetku leta 2025 in katere učinki se kopičijo zdaj, leta 2026.
Revizija izvršilne zakonodaje kot glavni katalizator
V Švici je 1. januarja 2025 začela veljati obsežna revizija zveznega zakona o izterjavi dolgov in stečajih. Po mnenju strokovnjakov je ta pravna sprememba – ne sama gospodarska kriza – glavni vzrok za sedanji val stečajev.
Kakšna je razlika? V prejšnjem pravnem okviru so imeli javni upniki – davčni uradi in zavodi socialne varnosti – široko diskrecijsko pravico pri svojih strategijah izterjave dolgov. V praksi so se pogosto omejili na zaseg premoženja dolžnikov, odložitev začetka formalnega stečajnega postopka na poznejši datum ali pa se mu v celoti izognili. Posledično so mnoga podjetja, ki so že zdavnaj izgubila dejansko sposobnost odplačevanja svojih dolgov, lahko na trgu delovala več let – na račun javnih in zasebnih upnikov.
Novi predpisi zavezati javne upnike, da aktivno sprožijo stečajni postopek do subjektov, ki imajo zamude s plačili. To pomeni, da davčni uradi in Zavod za socialno zavarovanje (ZUS) (njihovi švicarski kolegi) ne morejo več pasivno čakati – dolžni so ukrepati. Po mnenju analitikov Dun & Bradstreet je reforma korenito znižala prag za izločitev kronično zadolženih podjetij s trga, s čimer se je dejansko končalo obdobje tako imenovanega "zombi podjetja" — subjekti, ki so tehnično insolventni, vendar preživijo na trgu zaradi počasnosti postopkov in potrpežljivosti javnih upnikov.
Kratkoročno gledano gre za »odpiranje zapornic« – ogromno število primerov, ki so bili leta odlašani, je nenadoma preplavilo trg. Dolgoročno gledano bi to lahko pomenilo čiščenje švicarskega trga od neobetavnic in izboljšanje splošnega okolja za zanesljiva podjetja. Vendar pa se bodo evropski trgovinski partnerji, preden se bo ta pozitivni učinek uresničil, soočili z velikim tveganjem izgub.
Promet in logistika – panoga, ki je še posebej ogrožena
Od vseh sektorjev švicarskega gospodarstva promet in logistika trpita nesorazmerno visoke izgube. Število stečajev se je povečalo za 125 % V tej panogi je ta številka skoraj trikrat višja od povprečja za celotno gospodarstvo. Za podjetja v sektorju TSL (Transport-Spedition-Logistik), ki delujejo na evropskem trgu – in sodelujejo s švicarskimi podizvajalci, carinskimi in špediterskimi zastopniki ter prevozniki – bi morali ti podatki spodbuditi k takojšnjemu pregledu njihovega partnerskega portfelja.
Zakaj je bil promet tako močno prizadet? Industrija je izjemno občutljiva na več dejavnikov, ki so vsi med seboj prepleteni:
- Visoki fiksni in obratovalni stroški — vozni parki, gorivo, zavarovanja, lizing – logistična panoga posluje z nizkimi maržami, kar pomeni nizko odpornost na finančne pretrese.
- Oslabljeno povpraševanje iz evroobmočja — upočasnitev gospodarstva med glavnimi trgovinskimi partnericami Švice se neposredno odraža v manjšem obsegu prometa.
- Naraščajoči stroški financiranja — višje obrestne mere vplivajo na stroške financiranja nakupa voznega parka in infrastrukture za daljše obdobje.
- Kopičenje zaostalih davkov in prispevkov — Številna prevozna podjetja, zlasti mala in srednje velika, so leta imela koristi od „ščita“ nedelovanja vladnih agencij. Novi predpisi so to udobje končali.
V praksi to pomeni, da bi moralo vsako evropsko podjetje, ki uporablja švicarskega prevoznika, špediterja ali logističnega operaterja in mu odobri odloženo plačilo, nujno preveriti finančno stanje svojega izvajalca.
Katere panoge in regije so še posebej prizadete?
Sektorska analiza razkriva mešano sliko vala stečajev v Švici. Glede na absolutne številke so najbolj prizadeti:
- Obrt — 1.053 stečajev v prvi polovici leta 2026
- Hotelska in gostinska industrija — 770 primerov
- Trgovina na drobno — 626 stečajev
Vendar pa drugi sektorji v odstotkih dosegajo rekorde v dinamiki rasti:
- Založniška in tiskarska industrija — 193,3-odstotno povečanje
- Sektor komunalnih in energetskih storitev — 158,8-odstotno povečanje
- Transport in logistika — 125-odstotno povečanje
Edini sektor, ki se je uprl temu valu, je bilo gradbeništvo, kjer se je število stečajev zmanjšalo za 12,5 %. To je lahko posledica močnega povpraševanja na nepremičninskem in infrastrukturnem trgu, kar je delno izravnalo splošne negativne trende.
Geografsko gledano je problem vsedržaven, saj je bilo povečanje zabeleženo v 25 od 26 kantonov. Edina izjema je kanton Schwyz, kjer je prišlo do rahlega upada za 13,5 %. Največja koncentracija stečajev je v švicarskih gospodarskih središčih:
- Kanton Zürich — 1.261 stečajev
- Ženevski kanton — 788 primerov
- Kanton Vaud — 717 stečajev
Prav v teh regijah je skoncentrirana največja gospodarska in trgovinska dejavnost v Švici, kar pomeni, da imajo tuji poslovni partnerji najpogosteje tam izvajalce – in prav tam je tveganje statistično najvišje.
Izgube za upnike: skoraj 2 milijardi frankov v enem letu
Obseg finančnih posledic te krize je težko preceniti. Podatki iz leta 2025 – šele prvega leta novih predpisov – kažejo, da so izgube upnikov, ki jih je potrdila tako imenovana potrdila o pomanjkljivosti nepremičnine (dejanja o priznanju neplačanih dolgov po koncu stečajnega postopka) so znašala skoraj 1,8 milijarde švicarskih frankov, kar je približno 2,3 milijarde dolarjev.
Potrdilo o pomanjkanju sredstev je poseben švicarski pravni instrument, ki potrjuje, da upnik ni bil poravnan v postopku izvršbe ali stečaja – preprosto zato, ker ni bilo denarja za plačilo. Za tuja podjetja, ki so švicarskemu partnerju odobrila komercialni kredit in niso začela izterjave dolgov pred formalno razglasitvijo stečaja, takšno potrdilo pogosto pomeni nepopravljivo izgubo.
Če bo leta 2026 predvidenih 15.000 stečajev – več kot 25 % več kot leta 2025 – bi lahko izgube za upnike zlahka presegle 2 milijardi frankov in se potencialno približale 2,5–3 milijardam, odvisno od strukture obveznosti stečanih subjektov.
Makroekonomsko ozadje: Ne le pravo, ampak tudi gospodarstvo
Poenostavljeno bi bilo celoten pojav pripisati zgolj regulativnim spremembam. Makroekonomski kontekst je prav tako pomemben kontekst, ki krepi vpliv pravne reforme.
Švicarska mala in srednje velika podjetja se že nekaj mesecev spopadajo z več prekrivajočimi se dejavniki pritiska:
- Višji stroški financiranja – čeprav Švicarska nacionalna bankarodo(SNB) je cikel zniževanja obrestnih mer začela relativno prej kot ECB, stroški kreditov za MSP pa ostajajo višji kot v prejšnjem desetletju.
- Upočasnitev v evroobmočju — Nemčija, Francija in Italija, ključne trgovinske partnerice Švice, doživljajo obdobja stagnacije ali zelo počasne rasti. To neposredno vpliva na švicarski izvoz in z njim povezana podjetja.
- Močan švicarski frank — kronična apreciacija CHF omejuje cenovno konkurenčnost švicarskih izvoznikov, kar se odraža v pritisku na marže v celotni dobavni verigi.
- Oslabljeno povpraševanje v industriji — zlasti sektorji, povezani s predelovalno industrijo, beležijo manj naročil, kar posredno vpliva na prevozna podjetja, ki oskrbujejo te panoge.
Kombinacija težkih tržnih razmer in nove obveznosti državnih organov, da aktivno sprožijo stečaj, je ustvarila popolno nevihto, ki zdaj divja po švicarskem trgu.
Perspektiva poslovnega tveganja za evropske partnerje
Z vidika upravljavcev tveganj in lastnikov logističnih podjetij v Evropi trenutne razmere v Švici zahtevajo konkretne ukrepe – in takojšnje ukrepanje. Tukaj je nekaj ključnih praktičnih lekcij:
1. Preverjanje švicarskih logističnih partnerjev pred vzpostavitvijo ali nadaljevanjem sodelovanja
125-odstotno povečanje stečajev prevoznikov pomeni, da je tveganje, da je določen švicarski prevoznik ali špediter v slabem finančnem stanju, statistično več kot dvakrat večje kot pred enim letom. Preden se sklene sodelovanje na podlagi komercialnih kreditov – tj. pogojev odloženega plačila – je bistveno opraviti popoln pregled finančnega stanja izvajalca: njegove zgodovine plačil, zaostankov javnim organom in morebitnih nerešenih postopkov izvršbe.
2. Revizija pogojev sodelovanja z obstoječimi partnerji
Za podjetja, ki že sodelujejo s švicarskimi ponudniki logističnih storitev, je priporočljiv nujen pregled njihovih obstoječih pogodb in plačilnih pogojev. Skrajšanje rokov DSO (dni prodaje) za izvajalce v sektorjih z visokim tveganjem – promet, trgovina, obrt in gostinstvo – bi moralo postati standardno, ne pa neobvezno.
3. Krepitev kreditne varnosti
V sredorodoV državi, kjer so državni organi zakonsko zavezani k začetku stečajnega postopka, je odzivni čas ključnega pomena. Nezavarovani upnik lahko prejme minimalno ali nobeno poplačilo, če ne ukrepa dovolj zgodaj. Močnejši varnostni ukrepi – garancije, menice, odstop terjatev in kreditno zavarovanje – postajajo bistveni element obvladovanja tveganj v sodelovanju s švicarskimi malimi in srednje velikimi podjetji.
4. Spremljanje finančnega stanja ključnih partnerjev
V dinamično spreminjajočem se sveturodoV pravnem in gospodarskem okolju enkratno preverjanje ni dovolj. Treba je uvesti sistem za stalno spremljanje finančnega stanja ključnih švicarskih izvajalcev, s posebno pozornostjo na morebitne izvršilne postopke, ki jih sprožijo davčni ali zavarovalniški organi.
Obeti za drugo polovico leta 2026
Tržni strokovnjaki ne pričakujejo, da se bo val stečajev kmalu upočasnil. Novi predpisi so začeli veljati v začetku leta 2025, vendar se njihovi polni učinki kažejo šele zdaj – postopki, ki so jih državni organi sprožili leta 2025, se zaključujejo leta 2026. To pomeni, da je seznam stečajev še vedno poln primerov, ki še niso bili zabeleženi.
Po drugi strani pa, če bo tempo odpravljanja "zombi podjetij" tako hiter, kot kažejo podatki za prvo polovico leta, je možno, da bo švicarski trg do leta 2027–2028 začel kazati opazno izboljšanje kakovosti – trg, očiščen kronično insolventnih subjektov, bo postal strukturno bolj zdrav. Vendar pa bo to izboljšanje imelo znatne stroške za upnike in trgovinske partnerje.
Povzetek: Čas je za dejanja, ne za opazovanje
Val stečajev brez primere v Švici je kompleksen pojav – posledica sistemske reforme zakonodaje o izterjavi dolgov, ki je bila uvedena v zahtevnem makroekonomskem okolju. Za evropska podjetja v transportnem in logističnem sektorju, ki sodelujejo s švicarskimi partnerji, ta trenutek zahteva prehod od reaktivnega k proaktivnemu upravljanju tveganj.
Izgube upnikov, ki bodo do leta 2025 dosegle 1,8 milijarde frankov, rekordne stopnje stečajev v prometni industriji in realna možnost 15.000 stečajev leta 2026 niso abstraktne številke. Za vsako od teh številk se skrivajo specifične terjatve, prekinjene pogodbe in izgube, ki bi lahko prizadele podjetja, ki niso pravočasno sprejela zaščitnih ukrepov.
Preverjanje izvajalcev, skrajšanje plačilnih rokov in okrepitev varnostnih ukrepov – to so trije stebri strategije za zmanjševanje tveganj, ki bi jo moral vsak trgovinski partner, ki sodeluje s švicarskim trgom, uvesti zdaj, preden val stečajev doseže druge partnerje v njegovem portfelju.












