EES paralizira evropska pristanišča: Interferry opozarja pred poletnim vrhuncem leta 2026

Interferry, ki zastopa svetovno trajektno industrijo, je 22. junija 2026 izdal nujni poziv institucijam Evropske unije in vladam držav članic. Organizacija zahteva takojšen in pragmatičen pristop k uveljavljanju sistema vstopa/izstopa EU (EES) ter opozarja, da se evropska pristanišča brez nujnih operativnih prilagoditev poleti 2026 soočajo z resnično grožnjo popolnih komunikacijskih in logističnih motenj.

Kaj je EES in zakaj trajektna industrija opozarja na zaskrbljenost?

Sistem EU za vstop/izstop je v celoti začel veljati 10. aprila 2026. Njegov glavni cilj je digitalizacija in posodobitev mejnih kontrol na zunanjih mejah Evropske unije – zlasti za državljane tretjih držav, tj. tiste zunaj schengenskega območja. Novi sistem vključuje registracijo biometričnih podatkov, samodejno preverjanje potnih listin in sledenje trajanja bivanja tujcev v EU.

Na papirju se reforma sliši racionalna. Vendar pa v praksi – zlasti vrodotrajektna pristanišča – njegovo izvajanje je razkrilo resne sistemske in organizacijske vrzeli. Težava je v tem, da so se zakonodajalci EU pri oblikovanju sistema vstopa/izstopa kot referenčno točko odločili za model letališča, kjer je pretok potnikov relativno enakomeren in dobro organiziran. Medtem trajektno pristanišče predstavlja povsem drugačno operativno realnost.

Hkrati in skozi iste prijavne vratce tečejo vsi hkrati: pešci, družine, ki potujejo z zasebnimi avtomobili, turistični avtobusi z več deset turisti in – kar je z vidika evropskega gospodarstva najpomembneje – vlačilci s priklopniki, ki prevažajo blago v sistemu Ro-Ro (roll-on/roll-off). Uporaba enotnega biometričnega postopka, zasnovanega za obvladovanje enotnega pretoka potnikov, v tem kompleksnem, večkanalnem prometnem vzorcu se v praksi izkaže za izjemno problematično.

Majski vikendi kot znanilec katastrofe: prvi trdni podatki

Majski dolgi vikend leta 2026 je postal prvi resen preizkus novega sistema – in rezultati so bili nedvoumni. Evropska pristanišča so poročala o ogromnih zastojih, upravljavci trajektov pa so začeli uradno poročati o specifičnih infrastrukturnih in organizacijskih napakah.

Stena line, eden največjih trajektnih operaterjev v Evropi, ki med drugim deluje na strateški poti skozi nizozemsko pristanišče Hook of Holland, je poročal o nesprejemljivih zamudah pri postopkih izkrcanja in vkrcanja. Podjetje je poročalo tudi o množični zmedi med potniki, ki ne morejo razlikovati med sistemom EES in ETIAS (Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve) – dvema ločenima nadzornima mehanizmoma, ki delujeta vzporedno. Še posebej zaskrbljujoče je, da vodilna mobilna aplikacija "Potovanje v Evropo", ki naj bi bil digitalni steber novega sistema prijave in potnikom olajšal registracijo, v večini evropskih držav ostaja praktično nedostopen.

Trajekti v Bretaniji, ki upravlja povezave prek francoskih pristanišč, je poročal o popolni nefunkcionalnosti mobilnih tablic, namenjenih voznikom motornih vozil na prijavnih okencih. Francoski mejni organi so bili dejansko prisiljeni zbirati biometrične podatke le od pešcev – vozniki tovornjakov in avtomobilov so ostali zunaj celotnega postopka. Poleg tega je potreba po ročnem ustvarjanju profilov za tujce, ki se predhodno niso registrirali v sistemu, drastično povečala čas prečkanja meje na vsaki okencu.

Johan Roos opozarja: to je le uvod v poletni kaos

Johan Roos, direktor za regulativne zadeve pri Interferryju, ne pušča nobenega dvoma o resnosti situacije. V uradni izjavi organizacije je odkrito izjavil, da so bile majske motnje le uvod v veliko resnejše težave, ki se bodo v celoti uresničile, ko se bo bližala vrhunec poletne sezone.

Logika je preprosta: med dolgimi majskimi vikendi so pristanišča premostila le delček tipičnega prazničnega prometa. Julija in avgusta bodo skozi evropske trajektne terminale potovali milijoni potnikov – družine z otroki, turisti iz tretjih držav, organizirane skupine – in hkrati neprekinjen tok tovornega prometa, ki se ne more in ne sme ustaviti zaradi počitnic. Prekrivanje teh dveh tokov glede na trenutno stanje digitalne infrastrukture grozi scenariju, v katerem se čakalne vrste za prijavo ne bodo merile v minutah, temveč v urah.

Tveganje za dobavne verige in logistične operaterje

Za upravljavce tveganj in lastnike transportnih in logističnih podjetij, ki delujejo v Evropi, ima ta situacija konkretne, merljive finančne in operativne posledice. Zastoji tovornjakov v čakalnih vrstah v pristaniščih povzročajo vrsto negativnih posledic:

• Povečanje obratovalnih stroškov — Vsaka ura mirovanja tovornjaka s priklopnikom predstavlja strošek za prevoznika. Zaradi dolgotrajnih blokad pristanišč se računi močno povečajo, kar neposredno vpliva na operativne dobičke.
• Kršitve predpisov o delovnem času voznikov — voznik, ki obtiči v vrsti na meji, izčrpa svojo dnevno ali tedensko delovno omejitev, kar mu lahko prepreči pravočasen prihod na cilj in prevoznika izpostavi sankcijam nadzornih organov.
• Tveganje izgube verodostojnosti na dolgi rok — za podjetja, ki gradijo svoj tržni položaj na podlagi zanesljivosti dobav, se sistematične zamude zaradi težav na mejah neposredno odražajo v oceni verodostojnosti s strani strank in trgovinskih partnerjev.
• Pogodbene kazni za zamude — še posebej pereče pri dobavah blaga, občutljivega na čas: sveža in zamrznjena hrana, farmacevtski izdelki, komponente za proizvodne linije, ki delujejo po sistemu „just in time“.
• Motnje v dobavni verigi — Motnje v ključnih pristaniških vozliščih (Hook van Holland, Calais, Harwich, Dover) imajo posledične posledice za celotno evropsko logistično omrežje. Zamude pri tovoru na neki točki povzročijo zamude pri pretovarjanju, skladiščenju in distribuciji po vsej celini.

Poudariti je treba, da imajo trajektna pristanišča Ro-Ro ključno vlogo v evropski trgovini. Samo skozi Hook of Holland dnevno prepotuje na stotine tovornjakov, ki prevažajo blago med Združenim kraljestvom, Nizozemsko in preostalo celino. Motenje tega vozlišča ni le problem lokalnih operaterjev – neposredno vpliva na gospodarske interese celotnih panog.

Kaj točno predlaga Interferry?

Organizacija se ne ustavi le pri alarmističnih sporočilih – predstavlja tudi konkretne zahteve. Interferry poziva k ukrepanju na dveh ravneh:

Nacionalna raven – Prilagodljivost znotraj obstoječih predpisov

Pravni okvir sistema vstopa/izstopa vključuje določbe, ki državam članicam omogočajo izvajanje prilagodljivih mehanizmov izvrševanja v primerih visoke gostote prometa ali sistemskih napak. Interferry poziva nacionalne vlade – zlasti Francijo, Nizozemsko in druge države z velikimi trajektnimi pristanišči –, naj aktivno izkoristijo te možnosti. V praksi to pomeni omogočanje poenostavljenih postopkov prijave v času prometnih konic, dajanje prednosti tovornemu prometu in prilagodljivo upravljanje potniških tokov.

Raven EU – morebitna začasna opustitev strogih biometričnih zahtev

V primeru, da države članice ne bodo mogle zagotoviti delujoče sistemske infrastrukture pred vrhuncem poletne sezone, Interferry poziva institucije EU, naj razmislijo o začasni opustitvi najstrožjih biometričnih zahtev za prijavo. Ta opustitev bi ostala v veljavi, dokler tehnologija, pristaniška logistika in – kar je prav tako pomembno – ozaveščenost potnikov ne bodo dosegli ravni, ki bo omogočala nemoteno delovanje sistema.

Organizacija opozarja tudi na nujno potrebo po množični informacijski kampanji, namenjeni državljanom tretjih držav, ki načrtujejo potovanje v Evropo. Nepoznavanje veljavnih postopkov s strani potnikov je eden glavnih dejavnikov, ki prispevajo k daljšim časom prijave – in težava, ki jo je mogoče rešiti relativno poceni in hitro, za razliko od dragih in dolgotrajnih popravil IT-infrastrukture.

Perspektiva poslovnega tveganja za podjetja v industriji TSL

Razmere okoli uvedbe sistema vstopa/izstopa so klasičen primer regulativnega tveganja, ki se je uresničilo v praksi. To je privedlo do posebnih priporočil za upravljanje transportnih in logističnih podjetij, ki delujejo na progah, ki vključujejo evropska trajektna pristanišča.

Najprej in predvsem je vredno pregledati pogodbe s strankami glede klavzul o višji sili in določb, ki zajemajo zamude zaradi mejnih kontrol – in zagotoviti, da zajemajo regulativne scenarije, ne le naključnih dogodkov. Podjetja, katerih dobavne verige so odvisne od rednih trajektnih prevozov, bi morala razmisliti o aktiviranju načrtov za nepredvidene razmere, ki vključujejo alternativne kopenske ali železniške poti, ki se lahko izkažejo za bolj predvidljive v primeru naraščajočih težav v pristaniščih.

Ključnega pomena je tudi komunikacija z vozniki in dispečerji: smiselno jim je zagotoviti ažurne informacije o statusu dovoljenj v posameznih pristaniščih, pri načrtovanju plovnih urnikov za poletno sezono 2026 pa je pomembno upoštevati časovni rezervni prostor, ki znatno presega trenutne norme. Spremljanje komunikacij trajektnih operaterjev (Stena Line, Brittany Ferries, DFDS in drugi) postane del rutinskega obvladovanja tveganj in ne le enkratni odziv na krizo.

Na strateški ravni je vredno spremljati odziv institucij EU na pritožbe Interferre. Vsaka začasna ustavitev ali sprostitev zahtev glede sistema vstopa/izstopa za pomorski promet bo imela neposreden vpliv na načrtovanje logistike v drugi polovici leta 2026. Platforma EURODESK.eu bo zagotavljala stalne informacije o vseh regulativnih spremembah na tem področju.

vsota

Izvajanje sistema EU za vstop/izstop v evropskih trajektnih pristaniščih poteka na način, ki bi moral vzbuditi resno zaskrbljenost pri vseh udeležencih v dobavni verigi. Začetni testi sistema med podaljšanim vikendom maja so razkrili globoko zakoreninjene tehnične in organizacijske težave – nedostopnost ključnih aplikacij, okvarjeno mobilno opremo, pomanjkanje priprave potnikov in drastično podaljšane čase prijave. Z bližajočim se poletnim vrhuncem leta 2026, ko bodo milijoni turistov in tisoči tovornjakov prečkali evropska pristanišča, je tveganje sistemske paralize resnično in resno.

Sporočilo podjetja Interferry je jasno: brez fleksibilnega in pragmatičnega pristopa k izvrševanju predpisov o EES in nujni popravilu digitalne infrastrukture se bo Evropa to poletje soočila z logistično krizo, katere stroške bodo nosili prevozniki, njihove stranke in navsezadnje potrošniki po vsej celini. Čas za ukrepanje je zdaj – ne potem, ko so čakalne vrste v Hook of Hollandu in Calaisu že tedne motile evropsko trgovino.